Ukvarjam se samo z arhitekturno akustiko, z leti pa sem spoznal nekaj strokovnjakov drugih strok, ki vam jih z veseljem priporočim.«
Da, a ne posegam na področje elektroakustike. S svojim znanjem poskrbim za optimalno velikost, obliko prostora, za potrebne obloge sten in stropa. Svetujem o primerni postavitvi opreme. Izbira zvočnikov, ojačevalcev in druge elektroakustične opreme ni moje področje dela.
Ne. Tako ohranjam potrebno strokovno neodvisnost in odprtost za vse možne rešitve. Izbiro materialov prepuščam naročniku ali projektantu. Čeprav v elaboratu računam s konkretnimi materiali/sklopi, nikoli ne nasprotujem vgradnji akustično ekvivalentnih materialov.
Čas je odvisen od mnogih faktorjev. Ker gre za kompleksnejše delo, navadno potrebujem okoli tri tedne.
Odvisno od mnogih faktorjev. V povprečju rabim okoli 14 dni. Če je nuja in ni drugih ovir, kakšen dan ne spim prav dosti, ali žrtvujem vikend …
Če je le mogoče, ponudbo pripravim isti dan, ko prejmem potrebne podatke za njeno pripravo.
Cena storitve je odvisna od več faktorjev: vrste akustične storitve, akustične zahtevnosti projekta, velikosti projekta, arhitekturnih usmeritev, časa, ki je na voljo za pripravo akustičnih rešitev. Zato vedno pripravim ponudbo, ki temelji na opisu projekta in drugih potrebnih podatkih.
Ne opravljam akustičnih meritev.
Delujem na ozkem področju arhitekturne akustike. Izdelujem elaborate zaščite pred hrupom in pripadajoče izkaze, elaborate prostorske akustike, svetovanja in pomoč pri diplomah in arhitekturnih natečajih. Ne opravljam akustičnih meritev, ne tistih v prostorih, ne tistih povezanih z zunanjim okoljem. Ne ukvarjam se z okoljskim hrupom!
Decibel (link na : https://sl.wikipedia.org/wiki/Decibel) je enota, kjer primerjamo dve (akustični) veličini. Ker je razmerje logaritemsko, veljajo matematična pravila za logaritme, ne pa za navadno aritmetiko. Posledica je, da je za npr. za 10 dB večja ali manjša vrednost z energijskega (in zaznavnega) stališča zelo velika. 10 dB za človeško uho pomeni še enkrat bolj naglas oziroma tiho.
Umetnost dobre akustike je v harmonijo ujeti kup faktorjev, ki na to vplivajo. »Dobra akustika« v radijskem studiu ali v cerkvi je različna. Zato se moramo najprej vprašati, kakšen bo (akustičen) namen prostora.
Seveda, vsaka predvidena raba ima določeno primerno akustiko. Premalo absorpcijskih materialov navadno pomeni preveč odmeven prostor, če pa z absorpcijo pretiravamo, nastopajočih skoraj ne slišimo, kot bi nastopali v vesoljski praznini.
Zelo dobro, če je pravilno sestavljena in izvedena. Za res dobro izolacijo je treba uporabiti dvojno kovinsko podkonstrukcijo, vmesni prostor popolnoma napolniti z lahko mineralno volno. Smiselno je uporabiti plošče različnih mas oziroma debelin. Ključno je, da je taka stena izvedena od talne plošče (ne estriha ali celo parketa) do stropne nosilne konstrukcije. Kovinski profili morajo biti montirani na nekaj milimetrov debel trak iz pene.
Da in ne. Namestitev penastih absorberjev zelo učinkovito duši odboje visokih frekvenc, če je debelina plošč velika, pa tudi srednjih frekvenc. Tako zmanjšamo odmevni čas v tem delu spektra, lahko pa uspešno zmanjšamo tudi trepetajoči (flutter) odmev. Ker nizke frekvence v prostoru še vedno ostajajo (pre)dolgo časa, smo s takim parcialnim posegom spremili barvo zvoka v prostoru. Pretiravanje s takimi oblogami naredi prostor preveč gluh – suh.
Skoraj neučinkovito. Zmanjšanje ravni hrupa je bolj posledica oddaljenosti od vira hrupa, kot od prepreke, ki jo zvoku predstavlja listje.
Gradbena akustike se ukvarja z omejevanjem prehoda zvoka iz prostora (tudi zunanjega) v prostor. Išče take sestave fasade, sten, stropov streh, da je njihova zvočna izolacija čim večja. Gradbena akustika kontrolira tudi hrup, ki ga proizvajajo naprave v stavbi. Prostorska akustika se ukvarja z zvokom v prostoru: da v njem ni odmeva, da se povsod sliši enako glasno, da se barva zvoka v prostoru ne spreminja, da je prostor ravno prav »akustičen«, ne preveč zadušen ali odmeven …